Zakaj meditirati v perimenopavzi?

Med perimenopavzo so pogosti simptomi, kot so nespečnost, anksioznost, razdražljivost in nihanje razpoloženja.

Študije dokazujejo, da mindfulness in meditacija pomagata zbijati stres, anksioznost in depresijo, tudi med menopavzo.

Univerza v Londonu svetuje, da naj bi NHS ženskam ponujal meditacijo in terapevtske pristope kot dopolnilo k hormonskemu zdravljenju – z izboljšanjem spanja, razpoloženja in koncentracije.

Učinki meditacije na telo in možgane

Meditacija vpliva na možgane: krepi nevo-plastičnost, zgošča korteks, zmanjšuje reaktivnost amigdale in izboljšuje živčno mrežo, kar krepi čustveno regulacijo in odpornost na stres.

Preide nas iz stanja ‘fight-or-flight’ v ‘rest-and-digest’, saj aktivira parasimpatični živčni sistem ter zmanjša stres in napetost.

Obstajajo tudi dokazi, da lahko meditacija vpliva na mikrobiom (preko osi črevesje–možgani), kar še dodatno prispeva k boljšemu počutju.

Hitri reset: preprosta tehnika dihanja s štetjem

Poskusi to preprosto vajo, kadar si v stresu ali potrebuješ umiritev:

Vdih – počasi vdihni in šteji do 4.

Zadržek – zadrži dih za 1 sekundo.

Izdih – izdih traja dlje, šteji do 6–8.

Zadrži – ponovno za 1 sekundo.

To je mini reset, ki hitro prinese občutek umiritve in nadzora nad odzivom na stres.

4. Kratka meditacija – le 3 minute

Začni z nekaj dihi kot zgoraj.

Nato nežno skeniraj telo – od glave do nog – brez ocenjevanja.

Sledi svojemu dihu, brez sili.

Če misli odplavajo, jih nežno preusmeri nazaj na dih.

Res je dovolj le nekaj minut, da se vrneš k sebi.

Naslednjič bova raziskali meditacijo kot sistematično prakso za boljši spanec, sprostitev in obvladovanje čustev, kot so jeza, žalost in tesnoba. Verjamem, da bo to dragocena podpora tvojemu vsakdanu.

Se bereva,

Tina