Superživilo, ki dejansko deluje kot,…

ne nasedaj takšnim trditvam, ker so neresnične.

Prehranski nasveti se spreminjajo hitreje kot vreme na Primorskem, ampak: obstajajo stvari, o katerih se znanost danes izjemno dobro strinja.
To niso trendi ali pa ideologije in niso “moj stric je shujšal na keto”…
To so dejstva, ki držijo v skoraj vseh velikih, dolgoročnih raziskavah ljudstev po svetu.

1. Nobenega makrohranila ne črtamo. Nikoli.

To je prvo prehransko pravilo, ki ga stroka ponavlja v nedogled.

✔ Ogljikovi hidrati
✔ Maščobe
✔ Beljakovine

…vsa tri so nujna za življenje.
Nihče ni zdrav, če eno skupino izbriše. Kaj pa je pomembno?
Kakovost, ne izključevanje.

2. Pri ogljikovih hidratih šteje izvor.

Dobri OH: stročnice, polnovredna žita, sadje, zelenjava, krompir.
Manj dobri OH: bela moka, sladkor, napihnjeni keksi, vse, kar ima 27 sestavin.

Znanstveni konsenz:
polnovredni ogljikovi hidrati so povezani z daljšim in bolj zdravim življenjem.
(vir: Nurses’ Health Study, EPIC, Harvard, Willett)

3. Pri maščobah je razlika kot med opero in turbofolkom.

Črtati vse maščobe je slabo.  Maščobe pa so zelo različne.

✔ Najbolj zaščitne: rastlinska olja (olivno, repično), oreščki, avokado, semena
✔ Nevtralne: nekatere nasičene maščobe v zmernih količinah
✘ Najbolj škodljive: trans maščobe in pregorela industrijska olja

Dr. Willett (najbolj citiran znanstvenik na svetu) že 30 let poudarja: ’zamenjati nasičene maščobe z rastlinskimi je ena najmočnejših intervencij za zdravje srca.’

To ni trend. To je znanost.

4. Rastlinska olja so boljša izbira kot živalske maščobe.

Ne zato, ker so “veganska”, ampak ker jih podpira ogromno epidemioloških podatkov.

Raziskave kažejo:
– več rastlinskih olj → manj srčno-žilnih bolezni
– več živalskih maščob → več težav s holesterolom in vnetji

To ni ideologija ampak so pokazale raziskave.

5. Beljakovine niso problem. Problem je vrsta beljakovin.

Večina ljudi zaužije dovolj beljakovin.
Toda znanost jasno kaže:

✔ več rastlinskih beljakovin → boljše zdravje
✔ več rdečega procesiranega mesa → krajša življenjska doba (to ni mnenje, to je Global Burden of Disease)

Dr. Willett to povzema: ‘rastlinske beljakovine so dolgoročno zaščitne, živalske pa naj bodo izbrane in zmerne.’

6. Prehranski dodatki niso zamenjava za hrano.

Noben C-vitamin v kapsuli ne deluje tako kot v pomaranči, kjer so poleg njega še stotine fitokemikalij, ki delujejo v sinergiji.

Znanstvena resnica:
– dodatki pomagajo če imaš dokazano pomanjkanje
– za zdrave ljudi so veliko manj učinkoviti kot polnovredna hrana

7. Vlaknine so največja prehranska “luknja” sodobnega sveta.

In verjetno tudi razlog, zakaj se toliko ljudi počuti napihnjenih, vnetih, utrujenih.

Znanost pravi:
– >90% ljudi jih zaužije premalo
– višji vnos vlaknin → boljši krvni sladkor, manj depresije, manj vnetja, boljši hormoni
– vlaknine hranijo mikrobiom, ki je centralni procesor zdravja

Če bi obstajalo eno “superživilo”, bi bile to vlaknine.

8. Najbolj raziskani prehranski vzorci?

Tisti, ki so rastlinsko usmerjeni, a fleksibilni:

✔ veliko zelenjave, sadja, oreščkov, stročnic, žit
✔ malo procesiranega mesa in dodanega sladkorja
✔ kakovostne maščobe namesto trans/nasičenih
✔ zmerno meso in mlečni izdelki, vendar ne dnevno

To potrjuje celotna znanstvena skupnost, vključno z Willetom, Gardnerjem, Hu-jem, Blue Zones in vsemi največjimi kohortnimi raziskavami.

9. “Katero dieto priporočajo znanstveniki?”

Nobene.
Ne obstaja “najboljša dieta”.

Obstajajo pa načela, ki so univerzalno dobra:

• jej čim manj predelano hrano

• osnovo naj sestavlja rastlinska hrana

• kombiniraj makrohranila, ne izključuj

• jej zdrave maščobe

• jej kakovostne vire beljakovin

• poslušaj svoje telo, ne Instagram strokovnjakov

Če povzameva:

Kakovost hrane je pomembnejša od makrohranil.
Rastlinska hrana je temelj zdravja.
Predelana živila in nasičene maščobe v viških je problem, ne pa kalorije.
Vlaknine so v tem svetu najbolj podcenjene.
Prehranski dodatki niso rešitev — prehrana je.