Ko pojemo zelenjavo, stročnice, sadje ali polnozrnata žita, velik del vlaknin pride neprebavljen do debelega črevesa.

Tam pa se začne prava čarovnija.

Naše bakterije vlaknine fermentirajo in iz njih proizvajajo kratkoverižne maščobne kisline – butirat, propionat in acetat. Te prehajajo v naš krvni obtok. Te niso odpadek, ampak pomemben vir energije in signalne molekule, ki vplivajo na črevesje, presnovo, imunski sistem in občutek sitosti. Proizvedejo lahko do 30% energije.

Brez mikrobov te energije sploh ne bi mogli izkoristiti.

Zato vedno pravim, da ne jemo samo zase. Vsak obrok je hkrati obrok za trilijone bakterij, ki vsak dan delajo za nas. Mikrobi so izjemno pomemben del nas. Najbrž si me že slišala govoriti o njih, ker sem nad njimi res navdušena. Tako zelo vplivajo na naše zdravje in izgled, da sva si midve po svojem DNK podobne 99,9%, medtem ko sva si po mikrobiomu samo okoli 20%. Bolj naju torej ločuje mikrobiom. In kar je najboljše, nanj lahko vplivaš z izbiro prave hrane.

Ko to razumeš, začneš na prehrano gledati drugače. Ne sprašuješ se več, koliko kalorij ima brokoli. Zanima te, kaj bo iz njega nastalo nekaj ur kasneje.

Ref: Koh A, et al. Cell. 2016;165:1332–1345. Louis P, Flint HJ. Nat Rev Gastroenterol Hepatol. 2017;14:577–589.