Prejšnjič sem pisala o tem, zakaj sama nisem navdušena nad idejo, da moramo ženske za vsako ceno postiti 16 ali 18 ur.

Danes pa druga stran zgodbe.

Ker to ne pomeni, da moramo jesti ves čas. Tudi naše črevesje – in mikrobi, ki živijo v njem – imajo svoj dnevno-nočni ritem. In med njimi je ena bakterija, ki se mi zdi naravnost fascinantna: Akkermansia muciniphila.

Večina naših črevesnih bakterij obožuje ostanke hrane, ki jih ne prebavimo v tankem črevesu – predvsem vlaknine, ki pridejo do debelega črevesa.

Akkermansia pa ima še en zanimiv trik. Ko hrane ni, zna uporabljati mucin – sestavni del zaščitne sluzi, ki prekriva naše črevesje. Zato je dobro prilagojena tudi na obdobja brez hrane. In tukaj postane fasting z vidika mikrobioma zanimiv.

Naš mikrobiom ima svoj cirkadiani ritem in raziskave kažejo, da lahko izmenjevanje obdobij hranjenja in posta spreminja njegovo sestavo. V nekaterih študijah time-restricted eating in Ramadan fastinga so raziskovalci po obdobju posta našli tudi več Akkermansie.

Ampak tukaj moramo biti pošteni: ker še ne vemo, ali je razlog sam post, sprememba časa hranjenja, drugačna prehrana, izguba telesne mase ali kombinacija vsega tega.

In predvsem ne vemo, da je 12, 16 ali 18 ur neka čarobna številka za Akkermansio.

Vemo pa nekaj drugega.

Akkermansia je povezana z zdravo črevesno bariero in ugodnejšim presnovnim zdravjem. Zato danes velja za enega najbolj zanimivih prebivalcev našega mikrobioma.

Meni je zato všeč precej manj ekstremna ideja: ne jej ves čas.

Če večerjaš ob 19.00 in zajtrkuješ ob 7.00, si svojemu prebavnemu sistemu že dala 12 ur brez nove hrane. Potem pa pride drugi, še pomembnejši del: ko ješ, nahrani mikrobiom. Veliko različnih rastlin, vlaknine, stročnice, polnovredna žita, oreščki in semena sadje in zelenjava, polifenoli.

Ker raziskave o fastingu in mikrobiomu kažejo še nekaj, kar se mi zdi vredno poudariti: čas, ko ne jemo, je zanimiv. Toda to, kar jemo, ko jemo, ostaja izjemno pomembno.

Zato mi je všeč preprost ritem: ponoči pusti črevesju mir. Čez dan nahrani mišice.
In nahrani svoje mikrobe.

Ni treba, da iz prehrane naredimo tekmovanje v tem, kdo lahko dlje časa ne je.

Pieczyńska-Zając JM et al. Nutrition Reviews. 2024.
The impact of intermittent fasting on gut microbiota: a systematic review of human studies. 2024.