O kavi sem že večkrat pisala. Tokrat pa en razlog več, zakaj je lahko čisto lep del zdrave prehrane. Kava namreč še zdaleč ni samo kofein.

Vsebuje številne bioaktivne rastlinske spojine, predvsem polifenole oziroma klorogenske kisline, ki jih povezujemo z različnimi koristmi za zdravje.

Tudi z zdravjem naših možganov.

Zmerno uživanje kave – pogosto okoli 2–3 skodelice dnevno – je v opazovalnih raziskavah povezano z manjšim tveganjem za nekatere nevrodegenerativne bolezni. Dokazi so posebej zanimivi pri Parkinsonovi bolezni, raziskuje pa se tudi povezava s kognitivnim upadom in demenco.

Ampak meni je še bolj zanimivo nekaj drugega. Kavo očitno pijejo tudi naši mikrobi.

Velika raziskava, objavljena v Nature Microbiology, je pokazala izredno močno povezavo med pitjem kave in črevesno bakterijo z nekoliko manj simpatičnim imenom: Lawsonibacter asaccharolyticus.

Pri pivcih kave je bilo te bakterije bistveno več kot pri ljudeh, ki kave niso pili. Ko so jo raziskovalci v laboratoriju izpostavili kavi, pa je kava spodbudila njeno rast.

Zakaj je to zanimivo?

Ker Lawsonibacter proizvaja butirat – eno od kratkoverižnih maščobnih kislin (SCFA), ki nastajajo v našem črevesju.

Butirat je pomemben vir energije za celice debelega črevesa, sodeluje pri vzdrževanju črevesne bariere in uravnavanju imunskega ter vnetnega odziva.

Ali to pomeni, da je Lawsonibacter odgovoren za dolgoživost? Tega še ne vemo. Vemo pa, da je lep primer tega, kako lahko to, kar jemo in pijemo, zelo konkretno vpliva na prebivalce našega mikrobioma – ti pa nato proizvajajo snovi, ki vplivajo na nas.

Kava → mikrobi → njihovi metaboliti → mi.

In prav ta povezava med hrano in mikrobiomom se mi zdi fascinantna.

Kaj pa kofein? Tukaj pa velja moja priljubljena prehranska modrost: nismo vsi enaki.

Kofeina ne presnavljamo vsi z enako hitrostjo. Na to vplivajo genetika, hormoni, nekatera zdravila in drugi dejavniki.

Nekdo lahko spije espresso po večerji in brez težav zaspi.

Drugemu lahko kava zgodaj popoldne že poslabša spanec.

In če si med slednjimi, ni nobene potrebe, da se siliš s kofeinsko kavo samo zato, ker je »zdrava«.

Tudi brezkofeinska kava šteje. Odstranitev kofeina namreč ne odstrani vseh koristnih snovi iz kave. Decaf še vedno vsebuje klorogenske kisline, polifenole in druge bioaktivne rastlinske spojine.

Zato zdravstvene zgodbe kave nikakor ne moremo pripisati samo kofeinu.

In če moram izbirati med še eno kofeinsko kavo in dobrim spanjem?

Spanje zmaga. Vedno.

Torej – uživaj v svoji kavi. Zaradi okusa, zaradi rituala in zaradi polifenolov.

In morda tudi zaradi milijard malih prebivalcev v tvojem črevesju, ki jo očitno skupaj s tabo precej radi pijejo.

p.s govoriva o črni kavi seveda. Brez sladkorjev in mleka. Mlečna maščoba dejansko ‘ujame’ polifenole v maščobo in se ne sprostijo v telesu.

Manghi P et al. Nature Microbiology. 2024.
Sakamoto M et al. International Journal of Systematic and Evolutionary Microbiology. 2018.
Poole R et al. BMJ. 2017.
Colombo R, Papetti A. Critical Reviews in Food Science and Nutrition. 2021.