Kako izgleda moj dan

Kako mi uspe v perimenopavzi ohranjati energijo, stabilen krvni sladkor in mirno glavo – tudi, ko imam natrpan urnik.

Zjutraj, ko se zbudim, je prva stvar, ki jo naredim – meditacija. Petnajst minut tišine, preden karkoli steče. Pred tem popijem kozarec vode. To je moj signal telesu, da nov dan začenja počasi.

Sledi smuti. Vedno enak v strukturi – 75 % zelenjave, 25 % sadja, lanena semena, led in voda. Sezonsko menjam zelenjavo in sadje, tako da imam pozimi pomaranče in ingver, spomladi več jagodičevja, jeseni pa je itak obilje vsega. To je zame obred.
Ne zato, ker bi moral biti popoln, ampak ker mi daje ravno prav energije, da začnem dan brez nihanj.

Potem grem s psom na sprehod. Ta del dneva se skoraj nikoli ne spremeni.
Če potujem, meditiram. Če delam od doma, grem vseeno ven.
Če imam sestanke, si vzamem trenutek za dih.

Dopoldne večinoma preživim v pisarni.
Včasih, namesto odmora za malico, vzamem odmor za sprehod.
Polovico smutija (naredim ga okoli dva litra) spijem takrat.

Kosilo imam med tretjo in četrto uro popoldne – vedno z družino. To je naš trenutek dneva, ko se vsi zberemo.

Popoldan je čas za gibanje.
Treniram približno štirikrat na teden z utežmi – to je osnova.
Dvakrat na teden naredim sprint treninge, da ohranjam eksplozivnost in vzdržljivost.
In dvakrat mobility – gibljivost, ravnotežje, povezanost telesa.
To je moj “reset” – ne zato, da bi izgorevala kalorije, ampak da bi bila prisotna v telesu. Ko nimam treninga, grem nazaj v pisarno in dokončam delo.
Delo mi je v veselje, zato mi nikoli ni težko.

Zvečer spet sprehod s kužkom.
Potem večerja – vedno vsaj dve do tri ure pred spanjem. Prav tako uravnotežen obrok, prednost imajo vlaknine in rastlinski proteini.

In potem čas za sprostitev.

Ker imam glavo ves dan v znanstvenih člankih in knjigah, si zvečer privoščim kako nadaljevanko.
Ampak iskreno – redko kdaj pridem do konca epizode.
Običajno zaspim na kavču in se samo “preložim” v posteljo. Spim približno sedem ur.
In se zjutraj zbudim sama, brez alarma.

Če si opazila – malice v mojem dnevu ni.
Ne zato, ker bi se omejevala, ampak zato, ker je ne potrebujem.
Ko so obroki uravnoteženi in pravilno sestavljeni, telo ne išče “quick fixa” med obroki.
Ne potrebuješ ves čas jesti, če telo dobi, kar potrebuje.

Če bi preštela, moj dan nanese nekje 2000 do 2200 kalorij.
In ne, ne bojim se kalorij.
Ne bojim se hrane v obrokih.
Ko pojem, glukoza naraste – kar je normalno.
Potem se med obroki stabilizira.
In takrat hormoni sporočijo možganom: “Sem sita. Sem mirna.”

To je naučen ritem.

In če ga želiš vzpostaviti tudi ti – da ti telo samo pove, kdaj je čas za hrano, kdaj za gibanje in kdaj za počitek – se tega da naučiti.

Moj coaching 1 na 1 – prehransko vodenje je namenjeno prav temu.
Da skupaj najdeva tvoj način.
Tvoj ritem.
Tvoj lifestyle.
Da ti ni treba več razmišljati, kaj je prav in kaj ne.
Ampak da ti je to – naravno.
In da nimaš občutka, da trpiš.

Če začutiš, da je to nekaj, kar iščeš – klikni tukaj in se prijavi na 1:1 coaching.
Začniva tam, kjer si zdaj.
In zgradiva sistem, ki deluje zate – ne proti tebi.

Se bereva,

Tina