Tvoja skrivna moč v perimenopavzi? Ne v hormonih, ampak v črevesju.

2. 9. 2025

Morda se ti zdi, da so hormoni glavni igralci v perimenopavzi – a prava resnica je, da veliko vajeti drži tvoj mikrobiom. Triliijoni majhnih bitij v tvojem črevesju odločajo o tvoji energiji, spanju, presnovi in celo o tem, kako močno občutiš hormonske spremembe.

Hrana kot zdravilo v perimenopavzi in postmenopavzi

Michael Pollan je zapisal: “Eat food. Not too much. Mostly plants.”

In če obstaja obdobje v življenju ženske, ko ta stavek še posebej pride do izraza, je to zagotovo perimenopavza in postmenopavza. Telo takrat ne prenese več ekstremov – ne premajhnih količin hrane, ki povzročajo stres in hormonsko neravnovesje, ne pretiranega vnosa hrane, ki obremeni presnovo in poveča nalaganje maščobe okoli trebuha. Ravno prava količina prave hrane je tista, ki dela razliko.

Mikrobiom – tvoj notranji ekosistem

Vse, kar se dogaja v tvojem telesu, se v veliki meri začne v črevesju. Tam živi nekaj trilijonov mikrobov – ne samo bakterij, ampak tudi arhej, virusov in gliv. To je tvoj notranji “community”, ki odloča, ali si zdrava, energična in v ravnovesju – ali pa ne.

Zakaj so pomembni?

Nekateri mikrobi proizvajajo postbiotike, torej molekule, ki delujejo blagodejno na tvoje zdravje – na primer kratkoverižne maščobne kisline, ki podpirajo črevesno sluznico, zmanjšujejo vnetja in uravnavajo imunski sistem. Drugi pa proizvajajo postbiotike, ki na telo delujejo obratno – spodbujajo vnetja, nalaganje maščob in upočasnjen metabolizem.

In kaj določa, katere mikrobi v tvojem črevesju prevladujejo? To, kar ješ.

Odvisno od izbora, lahko hraniš takšne, ki proizvajajo zaščitne in koristne molekule, ali pa tiste, ki spodbujajo vnetne faktorje.

Mikrobi in hormoni – nevidna povezava

Morda te bo presenetilo: nekateri mikrobi so sposobni iz fitoestrogenov (rastlinskih spojin, ki same po sebi niso aktivni hormoni) ustvariti aktivno obliko, ki se veže na posebne estrogenske receptorje (t. i. receptorje B) in tako pomaga uravnavati nivo estrogena v telesu. To je za ženske v perimenopavzi izjemno dragoceno – ampak le, če te mikrobi hranimo z ustrezno hrano.

Mikrobi vplivajo celo na spanje – nekateri namreč spodbujajo simpatični živčni sistem in s tem otežujejo umirjanje ter nočni počitek. Če pride do neravnovesja v črevesju (disbioze), se poveča tveganje za:

• debelost,
• kardiovaskularne bolezni,
• anksioznost in depresijo,
• slabše delovanje imunskega sistema (kar ni presenetljivo, saj kar 60 % imunskega sistema prebiva prav v črevesju),
• ter močnejše in pogostejše simptome perimenopavze in postmenopavze.

Možgani in mikrobi – več kot prebava

Mikrobi ne vplivajo le na prebavo in hormone, temveč tudi na možgane. Nekatere molekule, ki jih proizvajajo zdravi mikrobi, namreč spodbujajo tvorbo BDNF (brain-derived neurotrophic factor, po slovensko: možganski nevrotrofični dejavnik). Ta beljakovina spodbuja nastanek novih možganskih celic, krepi povezave med njimi in ohranja zdravo kognitivno funkcijo. To pomeni boljšo koncentracijo, spomin in splošno mentalno vitalnost – kar v tem obdobju življenja pogosto iščemo.

Mikrobi, ki hranijo ali zavirajo tvoj metabolizem

Čeprav je mikrobov na trilijone, jih po vplivu na telo pogosto ločimo na dve glavni “družini”:

Firmicutes Proizvajajo postbiotike, ki upočasnjujejo metabolizem, spodbujajo vnetja in shranjevanje maščob (nekaj, kar je v času pomanjkanja pomagalo preživetju, danes pa nam dela medvedjo uslugo).

Bacteroidetes – ti so naši zavezniki. Pospešujejo metabolizem, zmanjšujejo vnetja

Telesna sestava torej nikakor ni samo “kalorije noter in kalorije ven”. Gre za veliko bolj kompleksen proces, kjer ima črevesni mikrobiom eno ključnih vlog.

Najbolj noro pa je, da z izborom svoje hrane sama vplivaš, katere mikrobe boš hranila in kaj ti bodo vračali.

Se bereva,

Tina