Če imaš kdaj občutek, da se prehranska priporočila menjajo hitreje kot letni časi, nisi edina. En teden je kava eliksir mladosti, naslednji teden te “ubija od znotraj”. En dan je avokado superživilo, naslednji dan kalorična bomba. In človek se potem vpraša: A je s hrano kaj narobe ali z nami?

Ampak, problem niso raziskave — problem je komunikacija.

Raziskave same po sebi niso tako dramatične. So natančne, suhe, polne statističnih metod in stavkov, ki se začnejo z “zdi se”, “morda” in “v omejenem obsegu”. Ampak potem pride novinar, ki mora napisati članek, zanimiv za bralce, ga klikniti, deliti, razburiti. In rezultat?

Igra telefončkov: originalna raziskava: “pri določenih posameznikih obstaja rahla povezava…”  ->   članek: “nova raziskava dokazuje…”  ->  naslov: “ŠOKANTNO: ta hrana vam uničuje zdravje!”

In mi potem sedimo ob zajtrku, ugriznemo v kos kruha in se počutimo, kot da ravno zdaj zavijamo proti peklu.

Resnica?
Nutricizem je mlada znanost, ki se razvija. Ampak večina zmede ne pride iz znanosti, ampak iz prevodov znanosti v medijski jezik, ki je preveč poenostavljen, preveč senzacionalističen in premalo… pošten.

Nekaj let nazaj je raziskava zabeležila možnost, da določena sestavina v paradižniku v večjih količinah lahko povzroči raka pri določenih ljudeh. Zapisane so bile količine, ki jih je novinar ignoriral. Zapisal je, da “paradižnik povzroča raka”. Pozabil pa je napisati, da pri nekaterih ljudeh, če bi ga pojedli 40kg na dan. V povprečno zaužitih količinah je nevarnost te sestavine zanemarljiva. Ravno ta sestavina dela paradižnik zdrav. Temu rečemo ‘diskrepancija’ in pomembno je, da obstajajo komunikatorji, ki znajo brat raziskave in jih pravilno prevest v uporaben jezik.

Komu torej verjeti?

To je vprašanje, ki ga dobi vsak, ki se iskreno trudi jesti bolje, živeti bolje, biti zdrav.
Moj odgovor je preprost:

Izberi nutricionista, ki mu je res mar in zna brat raziskave, ki to rad počne in ki si resnično želi, da bi bili ljudje zdravi in ni pristranski; ki ne zagovarja ene diete, kot obče veljavne za vse ljudi. Nekoga, ki ne lovi trendov, ne dela drame iz ene same študije, ne zagovarja “svete diete” kot edine resnice, ampak razume:

• širšo sliko,

• kompleksnost telesa,

• kontekst raziskav,

• in predvsem — človeka.

Nekoga, ki te ne straši.
Nekoga, ki je nepristranski ali non-biased.
Nekoga, ki zna reči: “Tole vemo, tole še ne vemo, ampak skupaj najdeva, kaj tvojemu telesu ustreza.”

Naslednji teden pogledava nekaj najbolj trdovratnih mitov, ki se kar nočejo posloviti.