Zakaj smo ženske v perimenopavzi bolj občutljive na sladkor (in zakaj se maščoba nalaga okoli pasu)
2. 12. 2025
In predvsem: zakaj še vedno imamo kontrolo nad svojim telesom
Perimenopavza je kot hormonalen “prehodni režim”, kjer telo ni več čisto tam, kjer je bilo v 20-ih in 30-ih, hkrati pa še ni v menopavzi. V tem obdobju se zgodi nekaj zelo pomembnega – naš odnos do sladkorja se spremeni.
Ne zato, ker bi ženske postale “slabše” ali manj disciplinirane, ampak ker se spremeni hormon, ki upravlja, kako telo predeluje sladkor.
In to je samo začetek zgodbe.
1. Sladkor in inzulin: hormon shranjevanja, ki “nalaga” maščobo okoli trebuha
Ko pojemo sladkor ali hitro prebavljive ogljikove hidrate, se dvigne sladkor v krvi.
Inzulin je hormon, ki ta sladkor “pospravi” v celice.
Ampak v perimenopavzi zaradi padanja estrogena:
-
celice slabše sprejemajo glukozo,
-
krvni sladkor po obrokih bolj niha,
-
inzulin se izloča močneje in traja dlje.
Temu rečemo inzulinska občutljivost pada.
Kaj se zgodi?
Višji inzulin = telo bolj shranjuje
Višji inzulin = več odlaganja v trebuh
Višji inzulin = večja lakota in več sladkornih krejvingov
To je fiziologija.
In visok inzulin ima še eno posledico, ki je o njej malo govora…
2. Ko inzulin “preglasi” leptin: hormon sitosti ne dela več
Leptin je hormon, ki ga izloča maščobno tkivo.
On ima ključno nalogo:
- sporoča možganom, da imamo dovolj zalog,
- da smo siti,
- da ne rabimo več hrane.
Ko stvari delujejo normalno, leptin pomeni:
“Navodila prejeta. Hrane je dovolj. Mirno naprej.”
Ampak pri visokem inzulinu se zgodi da:
Inzulin preglasi leptin.
Možgani sporočila o sitosti sploh ne slišijo.
Nastane leptinska rezistenca.
In ko smo leptinsko-rezistentne, doživimo:
-
noro nihanje energije,
-
stalno lakoto,
-
občutek, da nas “nič ne nasiti”,
-
razmišljamo samo o hrani,
-
nenadno nabiranmo maščobo okoli pasu,
-
upade nam motivacija in volja.
To je razlog, zakaj se ženske v tem obdobju počutijo, kot da nimajo kontrole.
Ampak to ne pomeni, da nimamo vpliva.
Telo samo potrebuje drugačna navodila kot pri 25-ih.
3. GLP-1 agonisti (Ozempic ipd.): umetni “leptin signal” – in zakaj lahko ubijejo našo voljo
GLP-1 agonisti so zdravila, ki:
-
upočasnijo praznjenje želodca,
-
stabilizirajo krvni sladkor,
-
ustvarijo občutek sitosti (podobno kot leptin).
Zveni super, ampak…
Če umetno izklopimo lakoto in željo po hrani, se zgodi tudi nekaj drugega:
Izklopi se naravni dopaminski sistem nagrajevanja.
Zmanjša se motivacija, radovednost, veselje, potreba po dosežkih.
Veliko žensk poroča, da ‘nima več drive-a'”.
Ker GLP-1 delno vpliva na iste poti, ki upravljajo:
-
željo,
-
ambicijo,
-
občutek nagrade,
-
notranjo motivacijo.
In če telo skozi daljše obdobje ne signalizira naravne sitosti (leptin), ampak umetno, možgani nekako “ugasnejo” željo po napredovanju.
To ne pomeni, da so ta zdravila “slaba”.
Pomeni pa, da niso brez posledic – in da niso rešitev za hormonske in presnovne spremembe v perimenopavzi.
4. Najlepši del: nismo predestinirane
Hormoni se dajo uravnotežit. Leptin se da obnovit. Inzulin se da umiriti.
To je tisti del, ki ga ženske pogosto ne slišimo dovolj:
✔ Leptinska rezistenca ni trajna.
✔ Inzulinsko občutljivost lahko dvignemo.
✔ Maščobo okoli trebuha lahko zmanjšamo.
✔ Telo po 40. letu lahko spet sodeluje.
Nismo predestinirane.
Imamo kontrolo.
Le majhne spremembe vodijo do velikih rezultatov, ko razumemo:
-
katere hrane telo zdaj sprejema drugače,
-
kako stabilizirati krvni sladkor,
-
kako jesti za hormonsko ravnovesje,
-
kako dvigniti občutljivost na leptin,
-
kako umiriti inzulin,
-
kako spati, da hormoni delujejo,
-
kako trenirati v skladu z ženskim telesom po 35. letu.
Ko vrnemo telesu jasna navodila, se zgodi:
- več energije
- manj želje po sladkem
- manj maščobe okoli trebuha
- več stabilnosti
- boljša motivacija
- manj nihanj razpoloženja
- boljša samozavest
In vse to je dosegljivo – brez ekstremov, brez lakote in brez občutka, da zmagujejo hormoni.
Telo torej ni pokvarjeno – samo drugače komunicira
Perimenopavza ni kazen. Je prehod.
In ko razumemo hormone, razumemo tudi sebe.
Sladkor ni “sovražnik”.
Nepravilni signali hormonov pa so.
Ko uredimo te signale:
✔ se leptin obnovi,
✔ inzulin umiri,
✔ maščoba okoli pasu se začne topiti,
✔ občutek kontrole se vrne.
In to je najbolj bistveno:
v tem obdobju imamo več možnosti, kot si mislimo.
