Zmedena, ker ne veš več, kaj je res zdravo?

Razumem te. Če ne bi toliko študirala znanstvenih tekstov, bi se tudi sama znašla v vrtincu poplav pravih in napačnih informacij… več maščobe? kakšne maščobe? manj maščobe? vegansko? vegetarijansko?,… kaj naj jem?? Kaj me lahko pripelje do zdravih zrelih let, da bo moje življenje kvalitetno in aktivno?

Če se tudi ti sprašuješ to, potem bo tale zapis primeren zate.

Zgodi se, da se kljub temu, da ves čas študiram znanstvene študije, ki zadevajo prehrano, tudi sama znajdem v situaciji, ko sem zmedena ob prebiranju tekstov in objav na spletu.

Dobro, sama imam seveda toliko znanja, da hitro pridem do zaključkov, ki so narejeni na podlagi zadnjih znanstvenih raziskav. V resnici je prehrana zelo enostavna zadeva, ki smo jo s sodobnim načinom življenja zelo zakomplicirali. Zakaj? Ker smo iznašli kup kemičnih substanc, ki imajo okus kot hrana in hrano spreminjajo v bolj obstojno, bolj intenzivnega okusa, lepših brav in bolj mehko, puhasto, ali crunchy konsistenco… vse to pa so kemikalije, ki v resnici niso hrana, ampak le delujejo kot hrana. Zato telo nekako ne ve, kaj bi s tem počelo; ve le, da ni prejelo mikrohranil, ki jih potrebuje in želi jesti več, da bo lahko zadostilo potrebi po elementih, ki mu manjkajo. Še pred pol stoletja so ljudje jedli meso 1x do 2x na teden, sedaj je pri večini ljudi na meniju 3x na dan. Kruh ni bil nikoli tako puhast in mehek, kot je danes. Tudi veliko hitreje so ga napadle plesni in to kljub temu, da ni bil na voljo vsak dan, 24 ur na dan.

Danes je v ospredju priročnost. Čimveč užitka, za čim manj dela. Pa je to res ključ do uspeha in zdravja?

Si kdaj videla debelega stoletnika? Hm… ne. Ljudje, ki dosežejo visoko starost nikoli niso pretežki. Večinoma se izkaže, da vzdržujejo zdravo telesno težo celo življenje, da se gibajo in da imajo zelo realen pogled na svet in so nasploh optimistični. So pa tudi delovni in ves čas v pogonu. Ne iščejo bližnjic in si vzamejo čas za pripravo hrane in nego telesa in čustvenega zdravja.

No, pa smo pri temi, ki jo nihče ne omenja, ko govorimo o zdravih, vitkih ljudeh. Venomer omenjamo samo hrano, kaj naj jem, koliko naj jem, da bom bolj zdrava in vitka; nikoli pa ne govorimo o psihološkem vidiku, ki izjemno vpliva na zdravje in telesni izgled, sestavo.

Dejstvo: če želiš biti zdrava, vitka in nasploh uživati vse sadove življenja, moraš določen delež časa posvetiti tudi negi svoje notranjosti. Naučiti se moraš skrbeti za svoje duševno zdravje prav tako kot telesno, ker smo ljudje pač tudi duševna bitja. Ker enega brez drugega ni.

Pri coachingu skoraj vedno najdemo izvor prenajedanja v čustvenih težavah, blokadah, percepcijah,… ko to počistimo, se stvari kar hitro odvijejo. Je enostavno? Ne ni. Nobena stvar v življenju ni enostavna. Ampak ko stvari začneš gledati na nov način, niso težke. Postanejo vsakdanjost.

Dan Buettner, ki se ukvarja s stoletniki je rekel: hitra prehrana ti vzame vsaj 6-7 let življenja. Če bi ta čas razdelil na nekaj minut dnevno, bi si v tem času pripravil zdravo hrano in čas zase in s tem pridobil leta. Kaj je tebi bolj pomembno? Vse je odvisno od percepcije, pogleda na svet, prioritete. Ko se pogovarjamo o zdravi hrani, včasih ljudje rečejo, da življenje res nima smisla brez dobre hrane; ali pa da jedo hitro hrano zato, ker je bolj okusna in da pač živijo. Postavi se vprašanje: je res bistvo življenja okusna hrana in pijača? Je to vse, kar imajo nekateri od življenja? Kako žalostno. Kaj pa ti? Ješ zato da živiš ali živiš zato da ješ?

Meni je življenje še veliko več kot le poln krožnik dobre hrane ob dobri pijači. Življenje je paleta vsega lepega, prav tako lepe, kot tudi težke preizkušnje. S svojim zgledom iskanja bližnjic na vseh področjih in poudarjanja sreče v življenju, učimo otroke prav to, kar nas vodi v težave. Da je delo napor, da je šport odveč, da je priprava zdrave hrane, vadba in skrb za mentalno zdravje napor in popolnoma odveč, ker je tehnologija poskrbela za vse oblike instant dosežkov. Da je danes življenje predvsem INSTANT in da je potrebno biti ves čas srečen, sicer življenje nima smisla. Mladi potem iščejo ‘quick fix’ za vse, za kar so se današnji stoletniki trudili in trdo delali. Jih je pa to pripeljalo do 100 let. In to kvalitetnih. Kakšno starost bodo dočakale instant generacije?

Prvič v zgodovini se življenjska doba ljudem krajša. Do sedaj se je ves čas daljšala. Kaj je razlika? Ugodje, hedonizem, bližnjice,… na vsakem koraku. Se bomo zavedali kaj delamo sebi in svetu, preden bo prepozno? Kaj praviš?