Gluten -

V Inbox velikokrat dobim začudeno sporočilo, kako to, da jem žita in gluten. Tako zelo se je vsidrala miselnost, da so vsa žita slaba in da gluten redi, da se vičina ljudi izogiba glutenu, četudi ni razloga.

Gluten je problematičen le, če ima človek alergijo na gluten in sicer v obliki celiakije, kjer telo ne more absorbirati mikrohranil iz hrane in občutljivost na beljakovino, imenovano gluten, povzroča kup vnetnih procesov v telesu – ne le v črevesju, ampak tudi drugod…

Vse ostalo pa sodi v ‘koš’ glutenske občutljivosti, ki se kaže kot napenjanje in neprijeten občutek ali bolečine v trebuhu. Pomeni lahko, da kot tudi pri vlakninah, črevesje ni pripravljeno na takšno hrano; oz. da v črevesju ni dovolj mikrobov, ki se prehranjujejo s tovrstnimi vrstami sestavin v prehrani. Rešitev je počasi in planirano dodajanje teh vrst vlaknin in proteinov, da se v črevesju namnožijo tovrstni mikrobi, ki vsebujejo encime, ki potem predelajo to hrano in producirajo postbiotike v obliki kratkoverižnih maščobnih kislin, ki so za naše zdravje nepogrešljivi.

Alergija in občutljivost na gluten sta torej dve popolnoma drugačni stanji. Prva je ponavadi gensko pogojena, intenzivna in ni ozdravljiva, druga pa je stanje telesa, ki ni pripravljeno na tovrstno hrano in se lahko s pravilnim pristopom, popravi.

Beseda gluten se dostikrat pojavlja skupaj v stavku s prepustnostjo črevesja in celo krčenjem možganov (kar naj bi omenjala svetovno znana influencerka). Gluten je pravzaprav čisto neupravičeno tako na slabem glasu. Dostikrat težave s prebavo, v resnici, povzročajo fruktani, ki so pravzaprav vrsta ogljikovih hidratov, sestavljeni iz verig fruktoze. To so polimeri fruktoze molekul in jih najdemo v številnih žitnih izdelkih, poleg glutena. Raziskave so pokazale, da je precej ljudi občutljivih na to sestavino in ne na gluten.

Ogljikovi hidrati so namreč tako kompleksni ogljikovi hidrati, kot so vlaknine (ki so dostikrat povzročitelj neprijetnih občutkov v prebavnem sistemu), kot tudi enostavnejši ogljikovi hidrati, v obliki sladkorjev. Vsi ti pa so lahko hrana za mikrobe, ki so prisotni predvsem v debelem črevesju in o katerih tako veliko govorim. Še pred nekaj leti namreč nismo vedeli, kako zelo pomembni so za naše zdravje, ta mala bitja in kako pomembna je simbioza med nami in njimi. Ne le mi, tudi oni so se razvijali skozi zgodovino in se prilagajali sobivanju z nami. V zadnjih 100 letih smo tako zelo spremenili način prehranjevanja in mikrobi se prilagajajo z nami. Če dobro pomislimo, pred industrijsko revolucijo nismo poznali niti konzervirane hrane, pa tudi pakirane ne. Hrano se je sušilo in ali fermentiralo, kar pa je še bolj ugodno vplivalo na mikrobe, saj jih je takšna hrana pravzaprav vsebovala skupaj s hrano za mikrobe. Današnja hrana pa vsebuje sestavine, kot so emulgatorji, konzervansi, raznorazne umetne arome in barve, ki jih mikrobi sploh ne prepoznajo. Tudi oni se prilagajajo tem sestavinam, ki so jim tuje. Ker jemo hrano, ki je izjemno bogata z enostavnimi ogljikovimi hidrati, imamo v sebi več mikrobov, ki se hranijo s kalorično izjemno bogato hrano. Mikrobi pa so se, kot sem že omenila, lepo prilagodili našemu načinu življenja in sicer tako, da komunicirajo z našimi možgani in sicer preko živca vagus. Kaj to pomeni? Iz črevesja, nam preko živca vagus sporočajo, kaj naj jemo, tako da vplivajo na naš apetit. Če imamo več mikrobov, ki se hranijo z enostavnimi oh-ji, kot so sladkorji v čokoladi, sladkarijah ipd,… potem nam bodo preko vagusa javljali željo po sladkem. Tako zelo pametna so ta mala bitja, oz. tako lepo so se prilagodili sobivanju z nami.

Zdaj ti je verjetno že bolj jasno, zakaj moraš določeno obdobje stisnit zobe, da izgubiš močno željo po sladkem in da okušaš tudi druge, manj intenzivne okuse; ter da si želiš bolj zdrave hrane. Mikrobi se namreč hitro množijo in prav tako hitro umirajo. V cca 24-tih urah se zamenja cela generacija mikrobov. Zato potrebuješ nekaj dni abstinence in zelo trdne volje, da preslišiš njihovo sporočanje in ješ zdravo hrano, ki vzgaja zdrave mikrobe, ki potem sporočajo, da si želijo več zdrave hrane. Medtem pa mikrobi, ki se hranijo z enostavnimi oh-ji že izumrejo in ni več tistih intenzivnih napadov želje po sladkem.

Naš cilj je torej vzgojiti takšne mikrobe, ki producirajo takšne postbiotike, ki so za naše zdravje ugodni, hkrati pa nam sporočajo željo po zdravi hrani, da se ne borimo z napadi lakote in željo po sladkem. Potem zdravo prehranjevanje ni več mučenje ampak enostavno življenje, ki je posledica krasne simbioze z mikrobi, ki podpirajo naše zdravje.

Težki so samo prvi dnevi, dokler ne izkoreninimo mikrobov, ki nas ‘prisilijo’, da izbiramo nezdravo hrano. Ko začnemo sobivat v sožitju z mikrobi, ki so za nas zdravi, je vse veliko bolj enostavno. Potem ne potrebujemo več motivacije in zadrževanja. Potem je tak način prehranjevanja enostaven in normalen, saj se želja po vrsti hrane spremeni. Ti prvi dnevi so dostikrat tako zelo težki, da potrebujemo pomoč in podporo. Družina, prijatelji, šport, coachi,… skratka oprimi se katerekoli bilke in zdrži tiste prve dni, ker potem postane življenje tako zelo lažje. Lahko tudi z mojo pomočjo. Link do le-te najdeš TULE. Se vidiva na drugi strani 🙂