Stročnica, ki je stara 3000 let in je prišla ka nam iz Kitajske. Enako kot kvinoja, tudi soja vsebuje vse esencialne beljakovine (podobno kot živalski proteini), ki jih telo ne more narediti samo. Sojini proteini so najbolj podobni jajčnemu beljaku.

Vsebuje ogromno vlaknin in polinenasičenih maščob in malo nasičenih. Prav tako je polna vitaminov (predvsem B vitaminov) in mineralov (železo, molibden, baker, kalij).

Kontroverznost soje izhaja iz dveh dejstev:

• Prvo je, da vsebuje phyto oz. rastlinske estrogene.
• Drugo pa, da je velik odstotek soje gensko spremenjen.

Res je, da je gensko modificirana soja namenjena živini. Tista, ki je vzgojena za našo prehrano po večini ni gensko modificirana. Ko izbiraš izdelke iz soje, ti priporočam, da prav iz tega razloga izbiraš bio izdelke.

Če se vrnem na prvo dejstvo – soja torej vsebuje izoflavonoide (daidzein in genistein), ki so le eni izmed phyto ali rastlinskih estrogenov.

Kaj so isoflavonoidi, oz. phytoestrogeni?

Phytoestrogeni imajo kemično strukturo, ki je podobna hormonu – estrogenu, kar jim omogoča, da se vežejo na estrogenske receptorje (ER) ERalpha in ERbeta. Estrogeni, značilni za sesalce se enakomerno vežejo na transaktivne ERalpha in ERbeta; medtem ko se phytoestrogeni vežejo le na transaktivne ERbeta receptorje. Ravno ta preferenca phytoestrogenov, da se vežejo na ERbeta je razlog, da lahko  phytoestrogeni različno vplivajo na tkiva in so klasificirani kot selektivni estrogen – receptor modulatorji (SERM). Študija, ki je bila objavljena Marca 2021 (Messina at al) dokazuje, da soja ne deluje kot endokrini motilec.

Kako torej soja vpliva na telo

Sojini phytoestrogeni imajo precej kompleksno vlogo v človeškem telesu. V nekaterih organih mimicirajo hormone – estrogene, v drugih blokira estrogenske vplive (SERM vpliv). Soja na primer reducira menopavzne vročinske oblive (torej mimicira estrogene), hkrati pa v dojkah deluje proti estrogensko in tako preprečuje raka na dojkah. Soja prav tako mimicira estrogen in se veže na receptorje v kosteh, kar pomaga pri krepitvi kosti, oz. preprečevanju osteoporoze.

Študije so pokazale, da vnos soje v otroških letih (10mg isoflavonoidov ali 80g tofuja na dan) vpliva na kasnejše manjše možnosti razvoja raka na dojkah.

Raziskave so pokazale, da imajo azijske ženske veliko manj neprijetnih vplivov menopavze (vročinski oblivi), kot zahodne. (85%); prav zaradi večjih količin zaužite soje.

Koliko soje dobrodejno vpliva na zdravje?

Dve porciji na dan (1 skodelica sojinega mleka in 80g tofuja, miso paste ali tempeh-a ali edamame-ja).

Če torej povzamem, lahko rečemo, da soja vsebuje vse esencialne aminokisline, da vsebuje proteine, ki so podobni živalskim (jajčni beljak).

Da se veže na estrogenske bete receptorje in ne deluje kot estrogenski motilec. Da preprečuje neprijetne učinke menopavze, kot so vročinski oblivi in preprečuje nastanek tumorjev na dojkah. Soja je torej hrana, ki jo je smiselno vključevati v svoj jedilnik, če želimo zdravo dolgoživost.

Preveri, kako jo jaz uporabljam tudi v mojem protokolu tule. Protokol Nutricizem za hiter metabolizem.